O wykładach
wtorek/torek 01.06.2010, 13.00–14.30 (Instytut Filologii Słowiańskiej UJ, sala nr 110)
Poezja z innego punktu widzenia – interdyscyplinarne powiązanie poezji i muzyki w kulturze popularnej
Wykładowca: Matej Krajnc
Poezija in glasba sta nezadržno povezani že od pradavnih časov. Odkar so glasbo začeli predalčkati v »resno« in »popularno«, pa se pojavlja vprašanje, ali je uglasbljena poezija še prava poezija in ali tovrstna poezija že sodi v popularno kulturo. Je mar rock glasba lahko za podlago pravi poeziji in ali lahko z njo enakovredno funkcionira? Začetek 60. let prejšnjega stoletja nam je dal na to odgovor v osebi in pojavi Boba Dylana, pesnika in glasbenika, ki je rock glasbi prvi dal kredibilnost tudi na področju t. i. popularne godbe in dokazal, da je tudi rock lahko umetniška zvrst. Njegovemu zgledu je sledilo več pesniških osebnosti, med drugimi tudi nekateri uveljavljeni pesniki, denimo Leonard Cohen, študenti literature, denimo Kris Kristofferson in nadgrajevalci bitniške poezije, denimo Tom Waits. Kot za rock, so tudi za jazz in popevke pisali besedila nekateri uveljavljeni pesniki, denimo Rod McKuen, izvajalci in poustvarjalci, kot je Frank Sinatra, pa so takim delom vdihnili izvajalski presežek. Predavanje se sicer posveča fenomenu poezije v rocku, ki je tudi sicer najizrazitejši sodobni primer učinkovitega povezovanja poezije in glasbe.
środa/sreda 02.06.2010, 16.30–18.00 (Instytut Filologii Słowiańskiej UJ, sala nr 110)
Srečko Kosovel i współczesna poezja słoweńska – na granicy polityki i jej zapomnienia w poezji
Wykładowca: Iztok Osojnik
Stanje stvari zahteva, da spregovorim o politični poeziji. Ali v slovenski poeziji kaj takega obstaja? Obstaja. Pri tem je takoj treba opozoriti na nekakšno razvodnico, ki loči različna politična porečja v slovenski poeziji. Ko govorim o slovenski politični poeziji, nimam v mislih tradicionalno razumljenih »reprezentacijskih« političnih pesnikov, kot so na primer Mile Klopčič, Tone Seliškar, Miran Jarc, Matej Bor, Karel Destovnik Kajuh, Lojze Krakar in še kdo, torej pesniki, ki so se politično angažirali ali upesnjevali politične vsebine. Kaj pravzaprav mislim s politično poezijo, bom poskušal pokazati z analizo pesmi dveh pesnikov: Srečka Kosovela in Taje Kramberger. Prvi literarno zaznamuje začetek 20. stoletja, druga današnji čas. Študija naj bi bila prispevek k celovitem razmišljanju o slovenski politični poeziji in hkrati uvod v nujno problematiziranje prevladujoče apolitičnosti v poeziji večine uveljavljenih sodobnih slovenskih pesnikov, ki se pod vplivom agresivne ideologije neoliberalnega novoreka in restitucije klerikalnega ambienta, ne da bi se sploh zavedali, zatekajo v anemičen pesniški diskurz postsocialističnega postmodernizma v prepričanju, da je po padcu berlinskega zidu prišlo do konca zgodovine, do konca velikih zgodb in do razpada celovitega pogleda na svet, ki naj bi aktivistično ukvarjanje tako z lokalnimi kot z globalnimi socialnimi krivicami in nepravično svetovno delitvijo življenjskih dobrin in pogojev v skladu s korporativističnim kapitalizmom omejil na larpurlartističen cinizem in ignoranco.